Komando Operesaun Konjuto (KOK) existe dala ida tan tamba hare ba atentado Lalu-Lai, Baguia no Movimentos Grupos Ilegais (CRM-CPDRDTL) maka Estado Atraves Diretiva Politika liu husi Rezulusaun do Gov. No.11/2015 dia 9 de Março hodi autoriza Forsa Defeza no Polisia Nasional de Timor- Leste atu bele hala’o Opersaun Konjunto ho karakter militar hodi prevene no halakon grupos Ilegais no re-estbelese fila fali seguransa iha area teritorio Timor laran tomak liu-liu iha ponta leste. Grupo llegal ne’ebe existe no halo atendatu ka perturbasaun orden publiku maka hanesan[1]: Grupos Ilegais (CRM-CPDRDTL) ne’ebe exige liu husi Comunikasaun social hodi husu ba Presidente da Repúblika atu bele suspende Constituisaun RDTL hodi re-instituir Constituisaun de 1975. Nomos exitensia asosiasaun armada, militar, ka pramilitar ne’ebe la iha legitimidades husi Estado.
Haree husi aspeitu Juridico Tuir Constituisaun RDTL Artigo 43. N.o 3 proividu atu Labele iha Asosiasaun Armada, Militar ka para-militar no Organizasaun ne’ebe defende ideia ka dada ema ba Komportamento ho karakter rasista ka Xenófobu ka ne’ebe promove Terorizmo.[2] Signifika katak Kualker se deit maka tama iha asosiasaun armada, militar, ka paramilitar ne’ebe la iha legitimidade husi Estado ne’e krime kontra Estado, tamba refere rekezitus ne’ebe hakerek iha Codigo Penal Artigo 188 katak ema ne’ebe harí Organizasaun ka Asosiasaun, fo apoio, involve ka partisipa Organizasaun ilegal no xefia Organizasaun konsidera hanesan Krime[3].
Relasiona ho situasaun ne’ebe Akontese iha Baucau, iha dia 15 de Janeiro de 2015, Grupos CRM no CPRDTL halo Assalta ba membrus PNTL hodi hadau Pistola Glock 19 rua, Sunu Kareta PNTL nian ida, Hakanek PNTL nain rua iha Saelari-Laga. Grupos CRM no CPRDTL Kontinua halo Assalta ba Membrus PNTL no Presidente Parlamento Nasional. Akontesemento ne’e akontese iha dia 8 de Manço de 2015 ne’ebe resulta membrus PNTL nain hat kanek inklui eskoltu S.E. Presedente Parlamento Nasional, sunu sede Suku, no sunu Komunidade sira nia Kareta. Tan ne’e Orgaun Soberania Kondena atentado ne’e fo amiasas ba orgaun Soberania no Institusaun Estado nian.
Elimina ka deroga tiha Asosiasaun Armada, Militar ka para-militar no Organizasaun ne’ebe iligitimidade resista hodi fo Amiasas paz no estabilidades.Tamba ne’e Konseito ba Operasaun Konjuto nian maka; (1) Aplika forsa ne’ebe proporsional, Legalidade, Akuntabildade, no Nesesidade (2) Operesaun Psikologia, (3) Buska no Revista (4) no Elemina no Neutraliza Apoiantes hodi restora fila fali paz no estabilidade iha Timor laran tomak.[4]
Husu ba Autores sira, katak justisa maka dalan los hodi hetan verdade, volensia sei labele resolve Problema. Hakarak buka Verdade tenke kolabora ho Justisa, tamba ema hotu-hotu iha lei nia oin hanesan, Violensia laos solusaun ba Konflito no konsideira hanesan Krime. Husu ba Komunidades sira atu labele fo apoio grupos ilegais sira, tamba se deit maka fo apoio ba organizasaun ilegais, sira partisipa mos krime. Dalan diak ba ita hotu maka kopera ho autoridades Estado hodi garante liberdade, paz no estabilidade. PNTL no F-FDTL maka ita nia forsa ne’ebe Asegura no promove Estado Direito, Estado Demokratiku no Estado Soberania.
Tuir Matenek nain sira haktuir katak “Justisa so bele lao tuir nia dalan kuando ema hotu-hotu kumpri nia regras, ho ida ne’e justisa ne’ebe ema hotu buka sei sai justu”. Tamba ne’e dalan diak ba Grupos Ilegais sira maka tenke kolabora ho Justisa. Ezijensia Grupu MM sei la alkansa, tamba tuir normas iha Constituisaun Repúblika katak Orgaún ne’ebe iha púder atu halo revizaun ba Constituisaun maka Parlamento Nasional.[5] Nune’e mos Orgaún ne’ebe iha poder politika hodi dezolve Parlamento no Governo maka Presidente da Repúblika, tuir rekezitus ne’ebe iha normas legais Constituisaun nian katak Presidente bele dezolve Parlamento no Governo tamba iha krize Institusional grave, ka Parlamento la aprova Orsamentu Estado liu husi 60 dias.[6]
Governo nia demisaun akontese tenke tuir rekezitu sira ne’ebe iha konstituisaun haruka, katak Governo nia demisaun bele akontese wainhira iha Legislasaun foun ka Presidente Repúblika simu pedido husi Premeiro Ministro atu demite ka Premeiro Ministru mate ka hetan imposibilidade fisika permanente ka Guverno hetan Rejeitasaun ba nia programa ba dala rua tuir malu no/ka votu dekonfiansa la hetan aprovasaun[7]. Tamba ne’e defisil atu alkansa objetivo grupo CRN no CPD-RDTL. Diak liu mai kolabora ho justisa atu bele hetan verdade no lia loos.